Križarjenje, 1.dan

Križarjenje

Hej hoj, tukaj je prvi da križarjenja, o katerem se želela pisati že dolgo časa. Upam, da vam bo všeč. Prosim komentirajte, kaj si mislite o tem.

Lani novembra sem se  z družino odpravila že na četrto križarjenje. Celotno križarjenje je trajalo osem dni in obiskali smo nekaj prečudovitih mest. Križarjenje vam bom predstavila po dnevih in v nekaj delih, saj je preveč obširno za en sam del. Najprej pa bom z vami še delila nekatero izmed mojih izkušenj križarjenja.

Vedno je na križarjenju okrog šeste ure reševalna akcija. Ko slišimo nekaj piskov, si moramo obleči rešilni jopič in oditi na palubo, kjer se zberejo vsi, ki so takrat na ladji. Potem smo na palubi okoli trideset minut, saj poslušamo navodila, kako si obleči jopič v kakšnih petih jezikih. Ko je konec, se lahko vrnemo v sobe in se pripravimo na večerjo. 

Prvo leto ko smo šli, sej jaz nekaj časa prej gledala Titanik in me je bilo zelo strah. Pojma nisem imela, da bom morala opravljati rešilno akcijo, kar je moj strah samo še povečalo. Prišla sem že do takšne točke, da sem želela oditi z ladje in se vrniti nazaj. Ampak nič ni bilo s tem. Starša sta me pomirila in čez nekaj dni sem ta strah popolnoma opustila. Tako, da zdaj mislim na rešilno akcijo kot na tisto na letalu, ko stevardese pred vsakim letom prikažejo, kaj moramo narediti v primeru padca.

Našo pot smo letos začeli v Benetkah. Že od začetka pouku sem se veselila krompirjevih počitnic, saj sem komaj čakala, da se sprostim na ladji. Okoli enajste ure smo prišli do pristanišča, kjer smo dobili številko za vkrcanje. Vesela sem bila, da smo dobili številko tri, saj smo lansko leto dobili številko osem in smo morali čakati zelo dolgo. 

Čez nekaj časa se je vkrcavanje začelo. Čez kake pol ure smo prišli na vrsto. Ko smo hodili do ladje, so nas pred vhodom še slikali, saj so to uporabljali namesto osebne izkaznice. Končno smo prišli na ladjo in odšli smo naravnost v deveto  nadstropje, kjer je jedilnica, saj nas je čakalo kosilo. Najboljše je to, da zdaj že točno vem kakšno vrsto hrane kje strežejo. Z bratom sva odhitela do prostora za hitro hrano in si vzela hamburgerja ter pomfri. Hitro sva pojedla, saj sva bila lačna, ker sva prej jedla samo sendviče. Odšla sva še do oddelka s sladicami, kjer sva si vsak vzela dve sladici, ki sva ju potem pojedla.

Nekaj časa smo še sedeli za mizo, nato smo pa počasi šli do naše  kabine. Letos smo imeli kabino z oknom, v kateri je bila ena zakonska postelja in en pograd. Uganite kdo je spal na vrhu. Jaz seveda. Z bratom sva se preoblekla, nato  pa sva odšla igrati namizni tenis, saj je v vsaki ladji miza za to. Ko sva se naveličala, sva se vrnila v sobo in s staršema odšla do bazena. Brat se je kopal, jaz pa sem brala knjigo, ki smo jo imeli za domače branje.

Čas je zelo hitro minil in že je bila ura okoli pet. Vrnili smo se nazaj v sobo in se stuširali ter se uredili za večerjo. Oblekla sem črno bel pajac in si zlikala lase. Odšli smo na večerjo, ki je bila božanska. Na ladji je za večerjo šest hodov. Topla predjed, hladna predjed, glavna jed, solata, siri in sladica. Jaz si po navadi naročim eno izmed predjedi, glavno jed, sire in sladico. Večerja je trajala okoli uro in pol, nato pa smo odšli v gledališče na muzikal. O vrhunskem muzikalu smo se vrnili v sobo in počasi zaspali z mislijo, da se bomo že jutri zbudili v novem mestu.

Za več slik z naših potovanj obiščite: https://www.instagram.com/aljalife/