Nasilje


Hej, hoj.

Odločila sem se, da danes govorim o zelo pomembni temi, ki mi počasi načenja živce. O nasilju, ki se pojavlja v šolah. To nasilje je velikokrat krito pred očmi učiteljev, saj si velikokrat učenci ne upajo povedati učiteljem, da so žrtve nasilja, saj se bojijo, da jih bodo vsi v šoli zasovražili in da nihče ne bo več njegov prijatelj. Verjamem, da si bo takšna oseba po tem z lahkoto našla prijatelja, ki ga bo spoštoval in se mu bo pomagal braniti pred nasilneži.

Najbolj smešno mi je to, da so nasilneži po navadi tisti ljudje, ki imajo najslabše ocene in najslabši uspeh. Tisti, ki si vedno dovolijo ugovarjati učiteljem, saj mislijo, da se vedejo kot neke razredne face. No, v resnici so razredni klovni. Ne razumem jih, saj ne vem, kako lahko karkoli rečeš učiteljici v obraz in se ji potem še smejiš. Ne razumem jih, preprosto jih ne.

Ne morem dojeti njihovega razloga, da so nesramni in začnejo nekoga žaliti. Nekoga, ki ima lepe ocene in mu ni nič naredil. No oni ga začnejo žaliti kar tako, iz ljubega mira. Tudi sama sem bila pred dvema letoma tarča razrednega nasilja. Nikoli ne om vedela, kako sem se tistim ljudem, ki so me izzivali zamerila, saj jim nisem nič naredila, oni so kar začeli z opazkami, da sem grda, da ogledalo poči, ko me vidi, da so upali, da bo letalo strmoglavilo in bom umrla. Te so bile najpogostejše. Ker sem pa takrat še bila prehlajena, so me začeli klicati žnodr.

Nekatere stvari lahko ignoriram, a takrat sem imela dovolj vsega. Učiteljici, ki sem ji najbolj zaupala, sem povedala o tem in ona se je pogovorila z razrednikom in skupaj sta to uredila. Res sem srečna, da sem to naredila, saj je sedaj v našem razredu super situacija.

Če rabiš pomoč in pogovor o tej temi, mi lahko pišeš na moj instagram : 
https://www.instagram.com/aljalife/

Ali pa na gmail:
bestdiy.alja@gmail.com

Alja

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Three things that I am afraid of

Lemon tree